Raziskava, ki sta jo družbi Valicon in Iprom opravili med julijem in septembrom na vzorcu 699 vprašanih, je pokazala, da pametni telefoni in prenosni računalniki ostajajo ključni kanali za potrošnjo medijskih vsebin.
Novice in članke na novičarskih portalih v povprečnem dnevu bere 68 odstotkov vprašanih, medtem ko je bil v zadnji raziskavi iz leta 2021 ta delež pri 72 odstotkih. Hkrati se povečuje spremljanje video novic na portalih, s 35 odstotkov se je delež okrepil na 41 odstotkov. Še izrazitejša je po ugotovitvah raziskovalcev rast kratkih videov in serij prek spleta.
Med uveljavljene načine pridobivanja informacij se umešča tudi umetna inteligenca. Na dnevni ravni orodja umetne inteligence uporablja 38 odstotkov vprašanih, na tedenski pa 35 odstotkov, je na današnji predstavitvi rezultatov v okviru dogodka Iprom akademija na Zgornjem Brniku poudaril Matjaž Robinšak iz Valicona.
Uporaba tovrstnih orodij je bila posebej izrazita med pripadniki generacije Z (posamezniki rojeni po letu 1996) in generacije Y oz. t. i. milenijci (rojeni med 1980 do 1995).
Umetna inteligenca se uvršča tudi relativno visoko pri zaupanju virom informacij. Zelo oz. precej ji zaupa 49 odstotkov vprašanih, s čimer je prehitela novičarske portale, katerim zelo oz. precej zaupa 47 odstotkov vprašanih.
Najbolj sicer ljudje zaupajo priporočilom prijateljev, družine in sodelavcev (84 odstotkov), z 61 odstotki sledijo spletni iskalniki, z 58 odstotki pa spletne strani blagovnih znamk ali podjetij.
Umetno inteligenco se največ uporablja za pridobivanje hitrih odgovorov, iskanje informacij ter za svetovanje in pomoč pri nakupih.
Zaenkrat po ugotovitvah raziskave sicer le majhen delež resno vstopa v to tehnologijo. Osnovno naročnino na tovrstna orodja plačuje okoli 14 odstotkov uporabnikov, medtem ko več kot 40 evrov na mesec za njih nameni odstotek vprašanih uporabnikov.
Prvič, odkar izvajajo raziskavo Medijska potrošnja, so zabeležili večji delež tistih, ki televizijo gledajo z zamikom, kot pa tistih, ki jo gledajo v živo. TV s časovnimi funkcijami, kot so zamik, ogled nazaj in snemanje, tako dnevno spremlja 60 odstotkov vprašanih, program v živo pa 51 odstotkov, je poudaril Robinšak.
Pri tem je 72 odstotkov vprašanih odgovorilo, da med gledanjem televizije izvajajo druge aktivnosti. Največ jih preverja elektronsko pošto (54 odstotkov) in brska po družbenih omrežjih (49 odstotkov). Opazno sta se v primerjavi z 2021 okrepila deleža vprašanih, ki med gledanjem televizije brska po spletu (z 32 na 46 odstotkov) oz. klepeta prek telefona (s 25 na 44 odstotkov).
Facebook ostaja najbolj razširjeno družbeno omrežje: uporabniški profil ima 94 odstotkov uporabnikov družbenih omrežij. Dnevno ga uporablja 72 odstotkov njegovih uporabnikov, leta 2021 pa je bilo takih 83 odstotkov. Medtem se je delež uporabnikov družbenih omrežij s profilom na Instagramu povečal za 19 odstotnih točk na 74 odstotkov, na TikToku pa za 22 odstotnih točk na 37 odstotkov. K rasti slednjih dveh družbenih omrežij je sicer najbolj prispevala generacija Z, je predstavil Robinšak.
Družbeno omrežje X, ki se je v času prejšnje raziskave imenovalo Twitter, je v zadnjih petih letih izgubilo na dosegu, z 28 odstotkov je padel na 23 odstotkov. Tisti uporabniki, ki so ostali na omrežju, pa so ga začeli precej več uporabljati. Dnevna uporaba omrežja X se je tako povečala z 29 na 36 odstotkov.
Kratke videe dnevno gleda 52, spletne serije pa 42 odstotkov vprašanih, pri čemer sta oba deleža v zadnjih petih letih zrasla za 14 odstotnih točk.
Med aplikacijami za klepetanje prvo mesto ohranja Facebook Messenger, ki ga dnevno uporablja 62 odstotkov vprašanih, sledi mu Instagram s 60 odstotki.
Vir: sta
Foto: Arhiv INSTORE
